17. 8. 2013
Paradana
Sodelujoči: Marko Erker, Drago Korenč; Matjaž Božič (DZRJSRD); Andrej Kristan (JDGV)
Da ne bo kdo mislil, da smo v zadnjih tednih lenarili kar se Paradane tiče, naj samo omenim, da smo na polno garali v višjih delih in pripravili še par prehodov in novih sidrišč. Na teh akcijah so poleg mene sodelovali še Marko Kavčič ter Damjan in Matej Maček. Na zadnji od teh akcij je jama pokazala, da z njo ni šale, in po manjši zlorabi s police padajočega kamenja od stene odvrgla 3 m visoko in za obilnega moža debelo lusko.
Zdaj pa k akciji tega podaljšanega vikenda. Not smo šli že v četrtek, 15., ven pa v soboto. Na poti not so nas do -500 m spremljali 4 člani RC LJ oz. DZRJSRD. Spodaj smo imeli namen napast nadaljevanje Vodnega meandra, a smo se najprej ustavili še v višje ležečem nepregledanem delu. Pa smo se hitro odločili, da je tega preveč, in se vrnili na originalen plan.
Hitro sem opremil prvi, že od zadnjič poznan, skokec in šel še enkrat pogledat, če se zadeva morda hitro ne zapre. Ni se še, je pa že izgledalo, da se pod eno manjšo stopnjo bo. Tako smo prišli nazaj le z minimumom opreme, se spustili dol in med podorom našli ozko nadaljevanje - po za škornje ravno prav plitvem jezerčku. To se je pa na koncu odprlo v serijo stopenj in blatnih spustov, tako da sva Matjaža, ki ni imel škornjev, poslala iskat ostalo opremo, sama pa zanj tačas uspešno poiskala obvoz nad jezerčkom. Ko se je vrnil (žal - ali pa na srečo - brez fotoaparata), smo montirali štrik in se spustili še nekaj 10 m nižje. Potem se je pa spet zakompliciralo, ker se je pojavilo par odcepov, pa vedno več blata. Smo se odločili za enega in se spustili še tja not. Je že izgledalo, da je konec, ko smo dobra 2 blatna metra višje našli prehodno ožino. In spet spust. In razcep. Levo spodaj se je bleščala zelenkasta voda, desno pa blato, že skoraj vredno Novomeščanov. Smo se lotili blata in spet prišli do spusta. Se nam še ni dalo rezat štrika, tako da smo se odločili za levo varianto in pristali na koščku plaže ob globokem modro-zelenem kristalno čistem jezeru. Nadaljevanja, razen po vodi, pa nikjer. Ostala je še desna stran. Smo tudi tam hitro ugledali vodo, tokrat na eni strani sedla nekaj, kar je izgledalo kot sifon, na drugi strani pa vodoraven rov, katerega si je zaradi pozne ure ogledal le Jokl. Nazaj grede smo stvar pomerili, definitivno se bomo pa tja še vrnili, samo da pozabimo, da je Paradana lahko tudi blatna.
Naslednji dan je moral Jokl ven, z Matjažem sva pa pregledala in izmerila tiste dele, ki smo jih prejšnji dan pustili na pol raziskane. Jih je bilo več kot smo sprva mislili in so zaprli par vprašajev. Na nekaj mestih namreč vodijo v že znane dele v Vodnem meandru ali dele na poti do njega. Sva pa naletela na nekaj fenomenalnih prizorov, ki jim fotke zaradi ozkega kota delajo krivico.
Sobota je bila dan za povratek na svetlo. V vhodni dvorani sva izkoristila priliko in menda dobro prestrašila eno družinico, ki je tako rekordno hitro premagala tistih nekaj 10 višinskih metrov od vhoda do info točke. Pridna fanta iz CZ NG sta povedala še, da je imela Paradana malo pred najinim povratkom visok obisk - bivšega predsednika države.
In kakšen je izplen valjanja po blatu in ogleda hobbitove hiše? Fantastičen :) Paradana je zdaj dolga 5552 m in globoka 858 m.
Marko
Foto >>
27. 7. 2013
Paradana
Sodelujoči: Marko Erker, Drago Korenč; Matjaž Božič, Simon Burja, Barbara Vrhovnik (DZRJSRD)
Tokrat smo se uspeli dobit kar štirje. Šli smo pa najprej pospremit člane RC SE in RC VE do -500, potem pa v akcijo merjenja rovov, ki so čakali opremljeni in praktično nepregledani od prvega obiska. Izkazalo se je, da so ti deli prav lep vodni meander, prehoden v več nivojih - po vodi in do dveh višjih. Zgornji del se čez čas odcepi od meandra in krene svojo pot - sistem nizkih povezanih rovov in rovčkov, kot bi se sprehajal čez močno naluknjan sir. Brez plezalne opreme smo uspeli pregledat in izmerit dobrih 300 m novih rovov, pri tem pa dvakrat prišli pod dosedanjo najnižjo znano točko jame.
V času, ko smo fantje merili jamo, je Barbara uživala v bivaku in preizkušala hobotnico, samo par metrov pred globino 700 m, na -693.
Z izmerjenimi 945 m pretežno vodoravnih rovov je dolžina jame skočila čez mejo 5 km in trenuno meri 5105 m. Trenutna izmerjena globina jame je 735 m.
Marko
20. 7. 2013
Lepo brezno pod spomenikom
Sodelujoči: Marko Erker, Drago Korenč
Ob pregledu terena nad Paradano je Drago konec oktobra 2012 odkril nekaj še neregistriranih brezen.
Enega od njih je delno pregledal že kmalu za tem, a mu je zmanjkalo opreme. Tokrat sva se vanj odpravila z nekaj več opreme in po drugi, lepši poti. Po postavitvi sidrišč sva pristala na globini 42m, na lepem podornem dnu, brez humusa ali živalskih ostankov, kar je za brezno z vhodom teh dimenzij kar nenavadno. Identificirala sva še dve perspektivi, ki bosta ostali za naslednjič, naredila par fotk in zadevo izmerila.
Marko
Foto >>
9. 7. 2013
Paradana
Sodelujoči: Erik Bončina, Marko Erker, Andrej Hliš, Marko Kavčič, Drago Korenč, Lovro Korenč, Andrej Kristan, Tjaša Rutar, Janez Ferreira Stražišar, Marjan Šen, Matevž Vida
Po zimi, ki je prinesla ogromno snega, se je končno začela nova sezona obiskov Paradane. Sneg se, zanimivo, ni kaj prida pretvoril v led, tako da je ledeno jezero ostalo na približno lanskem nivoju, nekaj več ga je le nad Portonom. Ta naju je z Marjanom ustavil 8. 6. Naslednjo soboto, 15. 6., smo z Dragom in Joklom ledeni čep razširili in se že lahko spustili do Portona. 22. Smo z Dragom in Janezom jamo preopremili do dna Logaškega grabna, 25. pa šli v standardni postavi in s še nekaj člani JRS opremljat do Oranžnega brezna in še le-tega. Pa še voks smo postavili nazaj. 29. sta Drago in Lovro še preverila voks.Tako je bilo končno vse pripravljeno za spust pod Samega.
V nove dele sva šla z Joklom v času od 6. do 9. 7. - v dan in pol sva uspela stlačit spust, nekaj opremljanja in meritve novih delov pa seveda povratek ven.
Marko
Foto >>
7. 6. 2013
Vaja množična nesreča avtobusa-CZ
Sodelujoči: Marko E.,Janez L,Viko,Gorazd,Dejan,Marjan,Marko m., Milan in Drago
Po programu usposabljanja enot CZ Logatec, je štab pripravil scenarij za množično nesrečo šolskega avtobusa. Lokacija namišljene nesreče je bil nekdanji center vojnih veteranov v Blekovi vasi. Glavnina vaje je potekala na lokaciji pripeljanih "ovir", kjer so enote Rdečega križa, gasilcev, kinologov in ekip ZD logatec izvajale reševanje in prvič tudi triažo poškodovanih potnikov avtobusa. Naši ekipi je bilo zaupano reševanje ponesrečencev iz višin. Uporabili smo gasilski vadbeni stolp, iz katerega smo napeljali tirolsko prečnico do roba parkirnega prostora. Za izvlek nosil je bil uporabljen manever dvojnega škripčevja, prikazali smo tudi samo vrvno tehniko in za prikazano od prisotnih sodelujočih ekip poželi burni aplavz. Po naši končani vaji je sledila analiza in malica.
Zahvalil bi se vsem jamarjem za resen pristop in odlično izvedeno vajo.
Drago
Foto >>
10. 11. 2012
Paradana
Sodelujoči: Marko Erker, Drago Korenč; Marko Kavčič, Andrej Kristan
Tokrat je bilo treba zamenjat en kos obrabljene vrvi na -230 m, pa poštimat dodatna sidrišča na -240 in -260. V gornjni kuhinji smo tudi postavili bivak, pod njo pa začeli s sanacijo podora nad Oranžnim breznom.
Drago si je medtem ogledal par vhodnih delov jam, ki jih je odkril na prejšnji akciji.
Marko
26. 10. 2012
Paradana
Sodelujoči: Drago Korenč; Andrej Kristan - Jokl in še 2 iz JDGV
Tokrat se je šlo do Portona razopremit prvo večje brezno, da nebi vrv po nepotrebnem zmrzovala. Napovedano je bilo namreč sneženje. Izven jame in v njej je bilo precej mokro (zunaj je namreč padal dež).
Drago je čez dan preiskal še nekaj bližnje in daljnje okolice jame.
Marko
7. 10. 2012
Paradana
Sodelujoči: petek: Drago Korenč, Dejan Novak, Marjan Šen; Simon Burja (DZRJSRD); sobota: Marko Erker; Matjaž Božič, Bor Vidic (DZRJSRD); Andrej Kristan – Jokl (JDGV); F. Bonisolo, Zdenka Žitko (JDS); Andrej Hliš, Boštjan Vrviščar, Mojca Vrviščar (JKŽ); Mateja Mazgan
Po že kar predolgem času smo šli spet v Paradano. Tokrat verjetno v največji zasedbi, kar jih je jama videla odkar so iz nje nehali kopati led.
Začelo se je v petek zvečer (okoli 18h), ko so v jamo vstopili prvi raziskovalci. Ti so v jami prespali (ali pa bolje, poskušali spati) do sobote in si do popoldneva ogledali in izmerili Samega ter že od prej poznana glavna rova vodoravnih delov. Pregledali so še nekaj odcepov, ki smo si jih na predhodnih akcijah izpustili. V bližini bivaka so postavili lovilec vode.
Številčna sobotna ekipa (8), ki je preopremila par stopenj in preverila tehnični načrt, jih je ujela ravno, ko so se vrnili z meritev. Po kosilu smo se člani ekip poslovili. Petkova ekipa je odšla ven. Druga ekipa je v bivaku postavila šotor in šla še enkrat pregledat in izmerit dvorano na trenutno najglobljem delu jame. Tudi tokrat v podoru nismo našli dovolj širokega nadaljevanja. V manjših skupinicah so se nato odpravili ven tudi nekateri člani sobotne ekipe, štirje pa smo nadaljevali s pregledom dela novih rovov. Dva sta se nato obrnila proti izhodu in se čez kako uro vrnila s sporočilom, da za Samim ni več vrvi. Odločila sta se, da v jami prespita do nedelje. Tako smo skupaj pregledali še obetaven vodni meander v zahodnem kraku, nato pa uspeli vzpostaviti zvezo s prvim, ki je prišel iz jame in ga prositi za dostavo vrvi. Nadaljevali smo s pregledom in merjenjem severnega kraka, kjer tudi še zdaleč nismo prišli do konca, odpirajo se samo vedno novi odcepi. Ko smo se zvečer vrnili v bivak, sta nas obiskala še Zdenka in Boni, ki sta nas tako rešila prisilnega čakanja pod zemljo. Po njunem odhodu je sledil počitek, po tem pa v nedeljskih jutranjih urah odhod ven in še dodatno opremljanje. Zadnja sva se iz jame vrnila v nedeljo ob 16h.
Rezultat akcije je 500 m novih rovov in 105 m globine, kar pomeni skupno cca. 740 m globine in 4700 m dolžine.
Marko
31. 8. 2012
Lokev
Sodelujoči: Gorazd Bošnjak, Marko Erker, Drago Korenč, Dejan Novak
Ko pristojni ne najdejo drugih, gredo Logaški jamarji tudi za ribiče-pogrebce. Na društvo so se na Komunali obrnili s prošnjo, da jim pomagamo pri čiščenju mrtve favne iz ribnika Lokev. Tega smo se klub dežju lotili in po nekaj urah delo tudi uspešno opravili - iz vode smo počistili preko 100 kg poginulih rib in potočnih rakov. Žal pa gre pričakovati, da se bo pogin zaradi skoraj neobstoječega vodostaja in iztrošene vode še nadaljeval.
Marko
Foto >>
19. 8. 2012
Paradana
Sodelujoči: Marko Erker, Drago Korenč, Marjan Šen; Matjaž Milharčič, Marjan Vilhar (DZRJLČ / RC JRS PO)
Tokrat smo raziskovalno akcijo združili s kondiciranjem RC JRS Postojna. Del jame sta tako spoznala še 2 reševalca.
Do globine 350 m smo imeli kar nekaj dela, saj je bilo potrebno popraviti par sidrišč in zamenjati eno od vrvi. Do tam sta spodnjo ekipo spremljala Drago in Marjan Šen, ki sta tja prinesla ležalne podloge. Ostali trije smo nadaljevali proti dnu.
S pospravljanjem tabora na -570 m smo se tudi zamudili nekaj časa, tako da smo na cilj prispeli dokaj pozno. Pripravili smo prostor za bivak in do tam napeljali kabel za vox. Po poznem kosilu smo se odločili, da imamo še dovolj volje, da gremo raziskat brezno, pred katerim smo se ustavili na zadnji akciji. Po tistem in naslednjem spustu smo dosegli novo trenutno dno jame na globini cca. 720 m. Ustavili smo se v podorni dvorani višine in premera vsaj 30 m. Dvorana mora biti ena večjih v Paradani. Žal izhoda iz nje nismo našli. Po povratku v bivak in kratkem počitku smo se počasi odpravili ven.
V jami smo bili od 9 do 22 ur.
Nekaj več fotografij je posnel Matjaž in so tule.
Marko
Foto >>

1 2 3 4

Zadnje novice:

2. 6. 2018 - vaja civilne zaščite občine Logatec

Sodelovanje na vsakoletni vaji civilne zaščite občine Logatec
Več >>

3. 6. 2017 - vaja civilne zaščite občine Logatec

Vaja zaščite in reševanje Logatec 2017
Več >>

17. 5. 2017 - Logaške koliševke

vaja nove vrvne tehnike z uporabotirolske prečnice
Več >>

14. 8. 2016 - Odprava v Črno goro 2016

Odprava v Črno goro 2016
Več >>

17. 6. 2016 - Skednena jama-Advature race Slovenija 2016

Pomoč pri izvedbi tekme v Advanture race Slovenija 2016 ,pri izvedbi v Skedneni jami.
Več >>